top of page
Search

Peeje ruttaade to Lewru

  • Writer: diahammadi
    diahammadi
  • Oct 11, 2019
  • 3 min read

Hannde Ameriknaaɓe ina pewja ruttaade to lewru, kono ɗuum naamndi ko golle mawɗe.    Ɓe pewjata ko lulaade toon ko juuti kono nde wonno neɗɗo ko ñaamoowo, jaroowo poofoowo, ala-e-sago ɗeen geɗe pewjee no keɓiraa hade maɓɓe yaaɓan'de toon, wonaa kay yahrude noon tan tawa peeje cakkaaka, to duɗal jaaɓi haaɗtirede wuro Milton Keynes to Angleteer almuudu ina toon yiylo no ndiyam heɓortoo e njamndi mbiyeteendi Ilminaayt (ilmenite), nde wonnoo ndiin njamndi ina sarii to lewru, so ndi wulnaama ndi suurkat Oksijen, ɓe peewnira ɗum ndiyam so ɓe njantini heen Hidrojen, ko goonga ko ina ɓura peeje 20 ɓulnirɗe ndiyam ina ngoodi kono ndee ɗo feere fewjeteende to duɗal ngaal ɗoon ɓuri famɗude waɗo-waɗo.    Mawɗo leydi Amerik yamirii nde ameriknaaɓe nduttotoo to lewru ɗo e 2024 ngam wirtaade Siinnaaɓe e adaade ɓe to ngaal karallaagal, sabu ko ɓooyaani ko, siinnaaɓe nawiino baagal deegowal to hello wirniingo en to lewru to, ɗuum noon meeɗaa waɗeede e aduna, amerkinaaɓe kiri njiɗi hollirde won'de mbaawka maɓɓe e oon fannu daɗi Siin to woɗɗi, ɓe pelliti luloyaade to lewru wonana ɓe jaɓɓal faade to ɗaŋe goɗɗe, mbela ɗuum ina hoolni ?    Hoolaare kam alaa heen kono pulaar wiy mbo suusaa bone laamotaako, pellitɗo aanaani, amerkinaaɓe ko fellitɓe yahde toon hay so bone waɗat, NASA ko fedde maɓɓe toppitiinde geɗe weeyo, eɓe njogii ko ina abbo e 38 neɗɗo hebliiɓe yahde to lewru heen 12 ko rewɓe, alaa fo ko ɓe njannginaaka e geɗe weeyo, gila e lummbaade e maggo haa e heblaade e juuragol walla e jippagol e dow ɗaŋe walla lewru, yanti heen mbaawka huutoraade kaɓirɗe weeyo e masiŋaaji mum, ko ɓe waawɓe muñde hoɗde ɗo faaɗi ko ina abboo e lebbi 6 ɓe kaaɓaani.    Ina jeyaa e caɗeele ɗe yahooɓe to lewru keɓata, ko seertude e sulɗaane leydi, nde wonno e dow ɗaŋre men Ngaawe mboni kala ina jogii teddeendi, to weeyo kam wonaa hono noon, alaa fo ko teddi toon, ɓalli koyat, ƴiye ceerta, jokitirɗe ɗiirto e yoga e golle terɗe aadee nder nderiije mbaylo. Kadi so yahaama haa to lewru, sulɗaane mayru ina lohi, sabu maa wonoy jeegoɓal sulɗaane Ngaawe, ɗuum firti so tawii neɗɗo peesata e dow Ngaawe ko 60 kg, e dow lewru o diwtataa kilooji 10 ! ɗuum noon firti ko o hoyat no feewi, yahdu makko e diwe makko wayloto no feewi, yanti heen ala-e-sago o ɓoornoo ɓoornanteeri mbaawndi reenan'de mbo terɗe makko e ciiñsiiñƴe naange lorlooje, ndi reena kadi henndu dummbaabdu e nder heen ngam tamde ɓanndu neɗɗo haɗa ɗum fusde, sabu ɓanndu ndu so yiyii boowal tan ko maayde yaawnde rewata heen, hay so guddel tokosel waɗi e ɓoornanteeri ndi so sukkaaka ko yaawi joomum maayat, ɗuum noon wonan'de gonɗo toon ina liggo ala-e-sago jogoo gasirɗe e kaɓirɗe goɗɗe reentoo yulde walla seekde ɓooranteeri mum, yanti heen so neɗɗo yani ina waawi helde e caɗeele goɗɗe baaɗe noon.

Laana Oraayoon (Baawngal)    Laana Orayoon ko laana keborka nawde yimɓe to lewru, aka ɗeɓi nanndude e Appolo kono eɗe ceerti seeɗa, ka peesata ko tonuuji 10 a ka waɗaa geɗe kesamhesamaagu e karallaagal mawngal, etee aka waɗanaa tenngaade heɓɓotoonde nguleeki mawki, yanti heen defte caggitorɗe elektronik ina waɗaa e makka.    Laana ka ɗowata hoore mum, ina famɗi ɗo neɗɗo wallataka, aka heri wonaa kaaƴon walla njamkon kayhaytowon e weeyo mbaawi yulde ka, walla bonnude ka, ordinaateeruuji nay cemmbolinɗe ina e makka ngam yuɓɓin'de golle makka.    Hay so hoddiraama won ko yani e makka haa ka yuli henndu makka woni e yaltude, ɗuum haɗataaka waawde ruttaade to leydi e mbaadi hisndi, koltu yimɓe yahooɓe ɓe ne ina waawi reen'de nguurndam maɓɓe to bannge tamde ɓalli ɗi haa ɓe mbaawa artude e dow jam, kadi laana ka ina waɗi kaɓirɗe ɓuuɓnooje tawa bifirɗe tawaaka. So artude e Ngaawe yonti, tenngaade nguleeki ka maa heed e nguleeki tolniiki 2760 °C tuma nde ka naatata e faandu henndu Ngaawe, so ɓadiima leydi paali 11 cowtoo ngam ustude njaaweeki njumu makka e dow leydi haa 27km/h ka buñtinoo e dow ndiyam maayo fiiltiingo Pasifik, laana ngoɗka arana ɓe.    En kaalaani dampooje doondotooɗe laana e dimngal makka, yimɓe e kaake, ɗeen dampooje ko doolnuɗe peewniraaɗe karallaagal kesal kono kadi ko noon ɗe mbay tiiɗde coggu sabu dampowal gootal ina jara 12.5 miliyaar dolaar.




 
 
 

Recent Posts

See All
Ɗate

PULAAR ………… ........................ FRANÇAIS Boolumbal ………. ..................... Aigle Jaɓɓal ………...........................… Andromède...

 
 
 

Comments


©2019 by Pullo Hannde. Proudly created with Wix.com

bottom of page