top of page
Search

Bepikolombo, baagal wiɗto Ɗiiña

  • Writer: diahammadi
    diahammadi
  • Oct 30, 2019
  • 2 min read

Annduɓe mbewu ɓe Orop e Japon, ina ndenndi lappol ngam wiɗtude ɗaŋre (Planète) ɓurnde ɓadaade Naange, ko ndeen woni Ɗiiña (Mercure), ko baagal ( Sonde) ina wiyee BepiKolombo (BepiColombo) eggi ɗaŋre men Ngaawe ñalnde Hoore-biir 20 Yarkoma (Octobre) faade to Ɗiiña, ngal yottoto ɗaŋre nde ko ɗo e duuɓi 7 paaɗi ngal taƴa yolnde nde milyaaruuji 8.5 kilomeeteer wonaa woɗɗude ɗaŋre nde, ko weñaade ɗo nde woni ɗo, sabu ɓadaade nde Naange. Nde wonno Naange ina mawni no feewi kadi ina heewi doole kala ko roondi nge so reenaaki ko e magge yanata, way ko no faade e gaw walla yor-yor ni, ala e sago feere sakke hade baagal ngal sokkade e Naange, ko ɗuum waɗi lappol ngol juutde. Baagal ngal inniraa ko gando hiisawal italinaajo ina wiyee Giysep (Bepi) Kolombo (1920-1984), ko leyɗeele 16 ndenti peewni ngal, nde ngal lottaa faade to mbewu ngal yooɓnaa njaaweeki tolniindi 120 000 km/h ngam ngal waawa ɓoccitaade fooɗngo ɗaŋre men Ngaawe. Ko annduɓe jooɗiiɓe to Almaañ toppitto ɗowde baagal ngal e lappol mum keewngol yah-ngarta e yiyloo-banngo, so tawii ngal dañii balɗe 60 e weeyo ɓe toppitoo no ngal ustiri njaaweeki ɓe pooɗta labule maggal ha ngal arta seraaji ɗaŋre men ngal wanngo nde laawol gootol hedde seeɗto 2020, ngal weeya to ɗaŋre Jaayre laabi ɗiɗi, nde ngal wanngo Ɗiiña laabi 6. Yolnde nde baagal ngal hebori yahde nde, ina sowoo laabi 38 yolnde hakkunde men e ɗo ngal huccani to, hay ɗuum ne ko nde ɗaŋre Ɗiiña lusoyi caggal Naange, kono ma ngal yirlo Naange fotde laabi 18 hade ngal yaaɓan'de Ɗiiña ngal heddo e weeyaango mayre ngam fuɗɗaade wiɗto. Yolnde hakkunde Ɗiiña e Naange ko miliyoŋaaji 60 kilomeeteer, enen hakkunde men e Naange ko 150 miliyoŋ kilomeeteer, ɗum noon wadde baagal ngal tawde ko Ɗiiña fay ina foti waawde muñde nguleeki caɗtuki ko ina ɓura 300°C teeŋti noon alluuje maggal kuɓɓam ɓameteɗam e Naange, ɗeen kam maa nguleeki majje tolno 400°C, kono kaɓirɗe gollotooɗe e maggal ɗe mbaawi gollaade tan ko e nguleeki tolniiki hakkunde 0 e 40°C, ɗeen caɗeele fo ndañanaama peeje keelɗuɗe. Woni faandaare ngol lappol ko anndude no Ɗiiña tagira, wertaango mum, geɗe mum ndernderiije, faandu mum henndu kadi wiɗtude saayaande pooɗal (champs magnétique) mum, ɗum fof ko haa ɗaŋe ñoosiiɗe e Naange mbaawa humpiteede ko ɓuri laaɓtude. Baagal ngal ko pece ɗiɗe, eɗe nawri natirɗe ceeɓde ngam natde wertaango Ɗiiña haa hawra, ngam faamde no ɗaŋe ngaawolinɗe (tellurique) tagorto.


 
 
 

Recent Posts

See All
Ɗate

PULAAR ………… ........................ FRANÇAIS Boolumbal ………. ..................... Aigle Jaɓɓal ………...........................… Andromède...

 
 
 

Comments


©2019 by Pullo Hannde. Proudly created with Wix.com

bottom of page